Skoči na glavno vsebino
V šolskem letu 2017/18 smo na Srednji šoli Domžale šoli začeli dvoletni projekt Muzeji strpnosti. Namen projekta je poglabljanje identitete, priznavanje, gojenje strpnost preko ustvarjanja šolskega muzeja, vključitev muzejske vzgoje v kurikul, promocija večkulturne pestrosti partnerskih šol ter vključevanje dijakov z drugim kulturnim ozadjem. Sodelujoči dijaki bodo pod vodstvom učiteljev ustvarjali realni in virtualni šolski muzej, ki bo imel za osrednjo temo migrante na partnerskih šolah. V projekt so vključene štiri splošne gimnazije in štiri poklicne šole, ki so iz geografsko in kulturno različnih okolij:

  1. IISS F.sco D’Aguirre-Dante Alighieri (I)
  2. Vocational High School for Tourism and Catering (BG)
  3. IES Eduardo Linares Lumeras (E)
  4. Gimnazjum w Monkach (PL)
  5. Agrupamento de Escolas José Belchior Viegas (P)
  6. Matyas Kiraly Gimnazium (H)
  7. Lycee professionnel Guerande – O. Guichard (F)
  8. Srednja šola Domžale (SLO)

Predvideni so obiski in izmenjava, vse z udeležbo dijakov.


PRVO SREČANJE V ITALIJI (13.-17. 11. 2017)

V okviru projekta Erasmus + »Museums of tolerance«, v katerem sodeluje tudi Gimnazija Domžale, je v tednu od 13. 11. – 17. 11. 2017 potekalo prvo srečanje učiteljic in učiteljev. Tokratna gostiteljica je bila šola  IISS Francesco D’Aguirre –  Liceo Classico v mestu Salemi (Sicilija). Učitelji iz osmih sodelujočih držav (Italija, Španija, Portugalska, Bolgarija, Poljska, Madžarska, Francija in Slovenija) smo se udeležili konference in delavnic ter si ogledali  nekatere muzeje v Salemiju, Trapaniju in Palermu ter  druge zgodovinske znamenitosti v regiji.  Tako smo od blizu spoznavali, kako ustvariti šolski muzej, kar je eden od osrednjih ciljev projekta. Ob različnih znanjih na področju muzejske vzgoje pa smo poglabljali tudi medkulturno sodelovanje.


BARVITA ŠPANIJA (13.-18. 2. 2018)

1. dan
Ob zgodnjih jutranjih urah smo z letalom krenili iz Trsta, prestopili v Rimu in v popoldne pristali v Alicanteju. Tam smo se z avtobusom odpeljali do prestolnice Murcia. Če nas je napoti do Trsta presenetil sneg, nas je v Španiji pričkala pomlad s cvetočimi drevesi in pomarančami. Pokrajina Murcia ima 300 sončnih dni na leto, od tam uvozimo veliko sadja in zelenjave.

  

2. dan (muzeji, muzeji, muzeji)
Drugi dan je bil namenjen spoznavanju muzejev v prestolnici Murcia. Španski kolegi so nam skupaj s svojimi dijaki  pripravili zanimivo pustolovščino. Z mobilnimi telefoni in naloženimi čitalniki QR kod smo lahko dostopali do vsebin, ki so jih pripravili dijaki umetniške gimnazije Molina (IES Eduardo Linares Lumeras Molina de Segura).

Ogledali smo si stolnico Murcia, Narodno galerijo Murcia, Casino Mursia, arheološki muzej.  Poseben vtis je na nas naredil Casino Murcia, ki izžareva miks kultur (arbaski svet, krščanski svet). Res čudovito, prava paša za oči in duha.

 

3. dan
Obiskali smo umetniško gimnazijo IES Eduardo Linares Lumeras Molina de Segura, kjer so nas slavnostno sprejeli. Učitelji iz Poljske, Italije, Francije, Madžarske, Bulgarije, Poljske in Slovenije smo izmenjali izkušnje o tem, kako so ogledi muzejev vključeni v šolski kurikul. Dijaki pa so hospitirali ori pouku.


PROJEKTNO SREČANJE »MUZEJI STRPNOSTI« V DOMŽALAH (16.-20. 4. 2018)

Med 16. in 20. aprilom so nas obiskali partnerji v projektu Erasmus+ Muzeji strpnosti. Prišleki iz sedmih evropskih držav – Portugalske, Španije, Francije, Italije, Bolgarije, Madžarske, Poljske – so bili nastanjeni v hotelu Krona v Domžalah. Prišlo je 24 učiteljev in deset dijakov, ki so se z nekaterimi učitelji in dijaki Srednje šole Domžale – Gimnazija udeležili tridnevnega programa. V ponedeljek smo preživeli v Domžalah, v delavnicah, posebej pripravljenih za dijake in učitelje, po kosilu pa smo se sprehodili po Domžalah, se ustavili pri županu in obiskali Slamnikarski muzej. Ob otvoritvi projektnega srečanja je nekaj pesmi zapel tudi zbor učiteljic in dijakinj Srednje šole Domžale ter dijakinja Barbara Pavlič, zvečer pa je v hotelu nas naredila vtis tudi klapa Sidro.

Drugi dan smo se zadrževali predvsem v Ljubljani, zjutraj smo si ogledali Muzej novejše zgodovine, kjer so nam razkazali tudi depoje, v katerih hranijo eksponate, ki jih sicer ni mogoče videti oziroma jih vključijo v občasne razstave, ter fototeko, ki je dragocena zbirka zgodovinskih fotografij, hranjena pri nižjih temperaturah. V nadaljevanju smo si s turističnim vodičem ogledali nekaj postojank med Tivolijem in Gradom, kamor smo se zapeljali z vzpenjačo. Po kosilu na gradu in po kratkem sprehodu po tem simbolu mesta smo se spustili in se sprehodili do Slovenskega etnografskega muzeja na Metelkovi, kjer sta nam prijazni sodelavki muzeja med sprehodom po stalni zbirki v angleščini predstavili, zakaj smo Slovenci takšni in ne drugačni.  Po tem ogledu so gostje ostali v Ljubljani in preizkusili javna prevozna sredstva med Ljubljano in Domžalami.

Tretji in zadnji dan smo posvetili predvsem Gorenjski, saj naši gostje prihajajo pretežno iz priobalnega pasu ali pa iz dežel, ki nimajo visokogorja. Obe ledeniški jezeri sta poželi veliko občudovanja – na Bledu smo imeli lepo panoramo z gradu, kjer smo si ogledali tudi muzejsko zbirko, v Bohinju pa smo obiskali mali Planšarski muzej, kjer nam je uslužbenka muzeja izredno doživeto predstavila življenje med planino in dolino. Nato smo se še na kratko vzpeli do slapa Savica, kjer smo premišljevali tako o utemeljevanju slovenske nacije kot o sestavi južnih Alp. Prelep dan smo zaključili na večerji v Retnjah pri Tržiču in se pred odhodom naslednjega dne tudi uradno poslovili.

V pripravo in izvedbo dogodka je bilo vključeno kar lepo število učiteljev, dijakov in drugih delavcev naše šole, njihovo delo pa je pri gostih pustilo kar najlepše vtise in kup zadovoljstva.


MADŽARSKA 2018

V nedeljo (30. 9. 2018) popoldne se nas je deset dijakinj in trije učitelji odpravilo na izmenjavo na Madžarsko. Po nekajurni vožnji smo dosegli cilj – Balatonboglar, seveda ob Blatnem jezeru. Madžarski gostitelji so nas kot vse udeležence nastanili v dijaški dom. V ponedeljek smo se podali z vlakom v sedem kilometrov oddaljeni Fonyod, kjer se nahaja Gimnazija kralja Matjaža, partnerska gimnazija v projektu Muzeji strpnosti. V dveh delavnicah smo pogledali predstavitve posameznih šol oziroma pregledali ideje v zvezi z nastankom virtualnega šolskega muzeja s posameznih šol. Večer pa je bil namenjen počitku, druženju in seveda hrani. Za pokušino dodajamo nekaj fotografij.

Drugi dan našega bivanja smo si ogledali okolico Balatona. V Tapolci, kraški jami na obrobju jezera, smo lahko videli kras, kot ga ne poznamo v Sloveniji – brez kapnikov. Po jami smo se lahko zapeljali s čolni. V drugem delu naše ekskurzije smo si ogledali palačo Festetics ali po domače Festetič, ki je nekoč pripadala hrvaško-madžarski plemiški rodbini. Poleg tega pa je bilo možno videti še zbirko kočij, zbirko modelnih železnic, lovski muzej ter vrt z eksotičnimi rastlinami, hišo palm in pticami. Zvečer so se dijaki lahko poskusili v skupinskem igranju na bobne v Balatonboglarju.

Tretji dan našega bivanja na Madžarskem smo videli del podeželske okolice mesta Fonyod. Obiskali smo Buszak, vasico, kamor so se po dohodu Turkov v 16. stoletju naselili kolonisti iz Hrvaške in s sabo prinesli svoje tradicije. Prikazali so nam plese, ki smo jih potem lahko tudi poskusili zaplesati, in svoje tipične vezenine. Popoldne pa smo obiskali Kisbereny, kjer skupina zanesenjakov skuša prikazati, kako so živeli Madžari kot nomadsko ljudstvo, ki je prišlo na to področje. Poskusili smo tipični kruh, se naučili streljati z lokom, pokati z bičem, nekateri pa so tudi jahali. Dejavnosti so se zaključile v Balatonboglarju z obiskom adrenalinskega parka.

V četrtek zjutraj smo se zgodaj odpravili v 140 kilometrov oddaljeno prestolnico Madžarske. Najprej smo se povzpeli na zahodni Budim, kjer smo si ogledali bolnišnico v skali, ki je delovala v času 2. svetovne vojne med obleganjem Budimpešte in v času madžarske vstaje 1956. leta. Podzemna bolnišnica je spomenik humanizmu in opomin pred nesmiselnostjo vojne ter hkrati izjemno zanimiva v smislu tehnike in zgodovine zdravstvene nege. Po ogledu grajskega griča pa smo se ustavili v WestEndu, nakupovalnem centru na peštanski strani, od koder smo se odpravili na bulevar Andrassy utca, kjer je na številki 60 nekoč domovala madžarska obveščevalna služba, za nadzor nad državljani pa so jo uporabljali že med drugo svetovno vojno. Estetsko kontroverzna razstava nagovarja vse čute, saj govori o totalitarizmih skoraj na način umetnosti, njen neposredni pobudnik in zavetnik pa je madžarski premier Orban. V kleti pa smo lahko videli del zaporniških celic in prostorov za zaslišanje.

V zadnjem dnevu naše izmenjave Muzeji strpnosti na Madžarskem smo zaključili predstavitve idej za razvoj virtualnega muzeja, nato pa so dijaki predstavljali svoj najljubši muzej. V nadaljevanju smo se udeležili delavnice ljudskih pesmi in delavnice ljudskih plesov. Po kosilu pa so dijaki s svojimi madžarskimi sovrstniki raziskovali okolico šole. Po slovesu in trošenju poslednjih forintov smo se odpravili proti jugozahodu in prispeli domov v večernih urah.


MEDNARODNO SREČANJE V OKVIRU PROJEKTA MUZEJI STRPNOSTI V GUERANDU, FRANCIJA, 3.—8. 3. 2019

Sofija Baškarad in Marko Majce sva se udeležila srečanja v Franciji. Z učitelji s partnerskih šol smo se sestali v Poklicnem liceju O. Guichard v mestu Guerande ob francoski atlantski obali. V delavnicah, ki so se odvijale v šoli, smo govorili o rezultatih projekta od septembra 2018 do marca 2019, o kompendiju dobrih praks in o spletni strani projekta. Skupaj smo prediskutirali diseminacijske strategije posameznih partnerjev.

Poleg tega smo videli mesto Guerande in soline, mesto St. Nazaire z ekomuzejem, z muzejem čezoceanko in z ostanki nemške podmorniške baze, ter mesto Nantes z muzejem tiskarstva in Otok strojev, doživljajski muzej, narejen po idejah Julesa Verna, nantškega domačina.


PORTUGALSKA 2019, zadjnje projektno srečanje, São Brás de Alportel

V torek, 28. maja 2019, se je zgodaj zjutraj ekipa dveh dijakinj in treh profesorjev odpravila proti Portugalski na zadnje projektno srečanje v okviru projekta Erasmus+, Muzeji strpnosti. Končin cilj je bilo mesto São Brás de Alportel  v najjužnejši portugalski pokrajini Algarve. Portugalska nas je sprejela s sončnim in vročim vremenom, naši gostitelji, dijaki in učitelji portugalske šole Agrupamento de Escolas José Belchior Viegas, pa so se potrudili, da smo se udeleženci vse dni bivanja pri njih dobro počutili.

Prvi dan je bil namenjen zaključnim predstavitvam aktivnosti, ki so potekale v sodelujočih šolah v tem dvoletnem Erasmus+ projektu. Predstavitve so potekale v Museu do Traje, muzeju oblačil, kjer nas je pozdravil direktor muzeja, kasneje pa še župan. Vse sodelujoče države so najprej postavile razstavni pano in ga opremile z informacijami o šoli in kraju, iz katerega prihajajo. Poleg tega smo v okviru naše predstavitve predstavili še gorenjsko narodno nošo. Prikazali smo tudi dva filma, ki sta nastala v projektu, in sicer film, ki prikazuje nastajanje našega šolskega virtualnega muzeja, in film Ljubljanska ulica nekoč in danes. Vse predstavitve so bile nagrajene z glasnim aplavzom, udeleženci pa smo dobili veliko informacij o poteku projekta v vseh sodelujočih državah.

Naslednji dan smo obiskali mesto Portimao, s številnimi hoteli in res lepimi razgledi na ocean in široke peščene plaže. V mestu smo si ogledali muzej Museu de Portimao, ki je urejen v bivši tovarni ribjih konzerv. To je tudi glavna tema muzeja, manjši del pa je namenjen predstavitvi prvotnih naseljencev pokrajine Algarve in njihove kulture. Popoldne smo se odpravili na krajši treking po klifih v okolici mesta. Vročina in močno sonce sta marsikoga prepričala, da si je poiskal osvežitev v sicer še nekoliko hladnem morju.

Zadnji dan je bil najprej namenjen sestanku mentorjev, dijaki pa so si lahko ogledali mesto Faro, v katerem smo bili nastanjeni in ki je zaradi mednarodnega letališča najpomembnejše mesto na jugu Portugalske. Popoldne smo se odpravili v mesto Tavira, kjer smo si ogledali stari del mesta. V eni od cerkva smo imeli priložnost poslušati koncert fada. Fado je tipična portugalska glasbena zvrst, ki ima korenine v Lizboni, glavnem mestu Portugalske, in je prepoznan kot del Unescove kulturne dediščine.

Projekt se zaključuje, vendar smo v času trajanja tega projekta dobili številne nove prijatelje, spoznali kolegice in kolege iz sodelujočih držav in spletli močne vezi, ki nas bodo povezovale tudi v prihodnje. Prepričani smo, da se bomo z nekaterimi srečali v kakšnem drugem projektu.

Dostopnost