Prvi dan – potovanje
Ob 3.00 smo se vkrcali v šolski kombi in se izpred šole odpravili proti Baltiku. Po dobrih štirih urah vožnje smo se izkrcali na letališču Dunaj in se pripravili za let v Talin. Z Bombardierom CRJ9 smo po dvournem letu pristali v sončnem Talinu. Po kosilu v centru mesta nas je čakal vlak, ki je popeljal nas ter češke in švedske partnerje na jug v dobrih 150 km oddaljeni Viljandi, mesto med enim večjih jezer in nacionalnim parkom Soomaa. Tu smo okrog petih popoldne končno izvedeli, kje bomo spali – dijaki so se spoznali s svojimi gostitelji, ki so jih odpeljali k sebi na dom, učitelji pa so odšli v hotel.
Drugi dan – predstavitve in spoznavanje kraja
Z lokalnimi avtobusi ali z avti gostiteljskih staršev smo prišli do 20 km oddaljenega mesteca Suure-Jaani, kjer se nahaja partnerska gimnazija. Tam smo skupaj z ravnateljem otvorili razstavo o degradiranih območjih v Suure-Jaaniju, nato pa so dijaki predstavili svoje šole in degradirana območja v svojih lokalnih okoljih. Domači dijaki so nas nato popeljali po Suure-Jaaniju. Mesto, polno zanimivih stavb in spomenikov, kaže bogato zgodovino in ne tako svetlo sedanjost na vsakem koraku. Po okusnem kosilu v šolski menzi smo se odpravili z avtobusom nazaj v Viljandi, kjer so nas popeljali po mestu. Medtem se nam je pridružila še učiteljica geografije, ki je ta dan odšla na pot. Ob pol šestih do dijaki odšli s svojimi gostitelji na njihove domove.
Tretji dan – estonska prestolnica
V torek smo se posvetili estonskemu glavnemu mestu Talin. Tu smo obiskali nekdanje pristanišče za vodna letala, kjer je v ogromnih betonskih dvoranah, starih sto let, nastanjen muzej estonskega pomorstva. Osrednji del predstavlja podmornica estonske mornarice izpred druge svetovne vojne, ki so jo kasneje vključili tudi v sovjetsko armado in je bila nekoč najstarejša delujoča podmornica na svetu. V krasnem okolju stavbe, ki so ji – v skladu z našim projektom o degradiranih območjih – dali novo življenje, smo pojedli kosilo in se odpravili raziskovat staro mesto. Po informativnem sprehodu po mestu smo imeli čas za individualne oglede in nakupovanje. Pod vtisom moderne vzhodnoevropske prestolnice, ki se trudi združevati preteklost in sedanjost z vizijo prihodnosti, smo se odpravili nazaj proti 160 km oddaljenem Viljandiju.
Četrti dan – šotna barja
Sreda je bila posvečena šotnim barjem in okoljski problematiki. Slabo četrtino Estonije pokrivajo barja, ki so v pomemben deležu primerna za izkoriščanje. Zaradi izredno stabilnih lastnostih se danes šota večinoma uporablja za gnojenje in se izvaža v dežele z intenzivno pridelavo vrtnin. Vendar so ta področja po izčrpanju pogosto nesanirana in pomembno prispevajo k dvigu CO2 v Estoniji, več kot ves promet v državi. Profesor tartujske univerze nam je predstavil problematiko v šoli v Suure-Jaaniju, nato pa smo skupaj odšli na teren, kjer je s pomočjo pripomočkov prikazal stanje izčrpanega šotišča. Po pikniku na robu nacionalnega parka Soomaa smo se odpravili na pohod po barju, kjer smo lahko videli nekatere posledice ekstenzivnega izkoriščanja izpred druge svetovne vojne, ob tem pa uživali v prelepem naravnem okolju, kjer čas še vedno teče tako kot pred pojavom človeka.
Peti dan – observatorij
Ta dan so dijaki odšli v adrenalinski park Valma. Po kosilu v adrenalinskem parku so se srečali z učitelji v Olustvereju, na majhnem posestvu, kjer je starejši par iz opuščenega silosa naredil astronomski observatorij. Prikazala sta nam zanimive fizikalne poskuse s področja elektrike, mehanike ipd. Nato so dijaki imeli zabavo v dijaškem domu v kraju Tääksi (tako je, kot »taksi« v angleščini), lakoto pa so tešili z jedmi z žara, ki so jih mojstrsko pripravljali domači dijaki. Nekateri gostje so preverili, kako deluje savna in kakšen učinek ima na telo mrzla voda bližnjega jezera.
Šesti dan – intelektualna prestolnica Estonije
Ta dan je bil namenjen obisku mesta Tartu, nekdaj prestolnici Estonije, ki ima tudi najstarejšo univerzo v tem delu Evrope, ustanovljeno v 17. stoletju. Naš prvi obisk je veljal Narodnemu muzeju, najpomembnejši instituciji te vrste v Estoniji. Moderno zasnovana stavba skriva prav tako moderno zasnovane muzejske zbirke, ki v velikem delu temeljijo na etnografskih raziskavah preteklih dveh stoletij. Po kosilu v muzeju smo se odpravili v znanstveni center AHHAA, kjer smo lahko preizkusili nekatere pojave predvsem s področja fizike tudi sami – zanimivo! Kratek sprehod po starem mestu je razkril arhitekturo, ki jo lahko opazujemo tudi v Ljubljani, zato smo se počutili zelo domače. Na poti v Viljandi smo se ustavili za večerjo ob drugem največjem mestu v Estoniji, kjer smo formalno zaključili naše srečanje. Po prihodu v Viljandi smo se začeli poslavljati, nekateri vidno potrti, od kolegov iz drugih držav in domačinov, ki jih ne bomo videli na dan odhoda.
Sedmi dan – prislini postanek v Varšavi
Po zajtrkih na domovih in v hotelu smo se zbrali ob pol enajstih na avtobusni postaji v Viljandiju in se po slovesu odpravili na letališče Talin, kjer smo pomahali švedskim partnerjem ter ob 14.45 po lokalnem času s CRJ900 poleteli proti Varšavi. Po krajšem čakanju v poljskem glavnem mestu smo se vkrcali na letalo Boeing 737/400 proti Dunaju, zaradi težav z zakrilci pa smo morali ponovno pristati v Varšavi. Nastanili so nas v bližnjem hotelu, po večerji pa smo se odpravili na raziskovanje poljske prestolnice.
Osmi dan – odhod domov
Zgodaj zjutraj smo se vkrcali na letalo za Dunaj, kamor smo prispeli okrog desetih, nakar smo se vkrcali v šolski kombi, ki nas je čakal na letališkem parkirišču, in po štiriurni mirni vožnji prispeli pod domači krov, na Cesto talcev 12. Živi in zdravi, ter s številnimi lepimi občutki v srcu.
