Skoči na glavno vsebino
1. srečanje: Stenungsund, Švedska 2. srečanje: Reignier-Esery, Francija  

1. Kontekst: Šest šol iz Avstrije, Bolgarije, Francije, Nemčije, Norveške in Slovenije se je združilo z namenom preučiti pojav lažnih novic in ga vključiti v dejavnosti medijske pismenosti in državljanske vzgoje. Lažne novice postajajo modni izraz za prikaz zavajajočih informacij, ki jih namerno širijo po družbenih omrežjih. Najstniki, digitalni domorodci, internet sprejemajo kot prevladujočo resničnost, vendar jih spletni plenilci pogosto prevarajo in izrabijo, kar lahko vodi v širjenje populističnih idej. Starši pogosto nimajo izkušenj in znanja, učni načrti v šolah zaostajajo, saj je razvoj hiter.

2. Cilji: Naš splošni osnovni cilj je INTERNACIONALIZACIJA: Dijaki in učitelji sodelujejo v mednarodnem okolju in izmenjujejo dobre prakse na mednarodni ravni. Drugi cilj, ki se nanaša na MEDIJSKO PISMENOST: Medijsko pismenost peljemo v učilnice. Projekt dijake in učitelje bolj usposobi za IKT in jim omogoči, da ločijo medijsko laž od resnice. V okviru različnih predmetov razvijamo sklope učnih gradiv o medijski vzgoji. Pomemben cilj je povezan s POPULIZMOM: projekt povečuje ozaveščenost dijakov o populizmu v političnem diskurzu v digitalnih medijih, dijakom ponuja veščine za kritično razmišljanje o medijskih vsebinah. Pomemben cilj je SOCIALNO VKLJUČEVANJE: V svoj projekt vključujemo več dijakov z manj priložnostmi, slabšim ekonomskim ozadjem in šibkejšim dostopom do digitalnih tehnologij.

3. Udeleženci: V ta projekt vključujemo poklicne in splošnoizobraževalne šole iz šestih držav, ki izobražujejo najstnike od 15 do 20 let. V osrednjih dejavnostih bomo na kratkotrajne izmenjave pripeljali vsaj 80 dijakov, na kratkotrajna skupna usposabljanja osebja pa 20 učiteljev. Še 30 učiteljev bo spremljalo svoje dijake in bodo tudi neposredno vključeni v aktivnosti. Dijaki bodo pazljivo izbrani (spol, manj priložnosti). V dejavnosti gostiteljske šole bo vključeno tudi več učiteljev in dijakov.

4. Dejavnosti: Sedem dejavnosti učena, poučevanja in usposabljanja. Tri od njih so namenjene učiteljem. V prvi bomo postavili temelje za razvoj projekta in spoznali ključne točke medijske pismenosti; druga je namenjena varnosti v internetu; zadnja, vzporedno z izmenjavo dijakov, govori o poučevanju medijske pismenosti v srednjih šolah. Štiri dejavnosti LTT so izmenjave dijakov. V prvi začnejo nacionalno študijo primera lažnih novic in se seznanijo z mednarodnimi institucijami s tega področja s sedežem v Ženevi; v drugi spoznavajo posledice lažnih novic v politiki in boj proti populizmu; v tretji pa spoznajo izdelavo medijskih vsebin; v zadnji, vzporedni s skupnim usposabljanjem osebja, se naučijo in vodijo TED govor o lažnih novicah in o povezanih vprašanjih. Poleg tega bodo številne lokalne aktivnosti in dogodki, od ankete do javne kampanje, v nekateri bomo s pomočjo strokovnjakov, novinarjev, aktivistov in njihovih organizacij poskušali aktivneje vključiti starše.

5. Metodologija: Naloge morajo biti enakomerno porazdeljene med partnerji. Vsaka šola vzpostavi eno dejavnost LTT. Ena je odgovoren za oblikovanje komunikacij, drugi partner za IKT, za zbiranje in objavljanje, lokalni dogodki so odgovorni za vsakega posameznega partnerja. Potekale bodo redne videokonference, redni pregledi dejavnosti vsakih šest mesecev; komunikacijo je treba povezati in spremljati, da se prepreči preobremenitev in nerazumevanje. 6. Rezultati/vpliv: Po zaključku projekta pričakujemo naslednje rezultate: raziskavo in poročanje o medijski pismenosti in državljanski vzgoji v šestih državah, spletno stran projekta, okrogle mize in predavanja, poročanje o lažnih novicah v šestih državah, javno kampanjo na dan svobode tiska, smernice s svežnjem učnega gradiva, razstavo karikatur, e-knjigo študij primerov, TED pogovore o lažnih novicah, digitalno revijo. Projekt bo vplival predvsem na dijake in učitelje. Pričakujemo, da bodo razvili svojo večkulturno zavest in s tem povezane veščine, pokazali bodo bistveno izboljšanje svoje medijske pismenosti in postali bodo bolj ozaveščeni glede ne vedno prijazne medijske pokrajine in bolj spretni pri pravilnem branju novic v družbenih medijih. Menimo, da bomo delno zapolnili družbeno vrzel nekaterih dijakov glede njihovega dostopa do digitalnih tehnologij in njihove uporabe. Projekt bomo promovirali zunaj šolskih sten, v lokalni skupnosti, regiji in med drugimi učitelji.

7. Prednosti: Dolgoročno pričakujemo, da bomo s partnerji začeli projekt, ki bo gradil na sedanjem. Spremembe bomo doživeli kot učitelji – postali bomo bolj samozavestni, ko bomo z dijaki govorili o medijski pismenosti in populizmu. Iskreno upamo, da bodo naši dijaki od projekta imeli največ koristi – če bodo postali usposobljeni in odgovorni državljani v družbenih medijih in drugod.

Dostopnost