Zgodovina Srednje šole Domžale

Od Usnjarskega tehnikuma do gimnazije – Iz zgodovine domžalskega srednjega šolstva

Članek objavljen: Stiplovškov zbornik, ur. Dušan Nećak. Ljubljana, 2005. 475-488

 

Zgodovina šole – prelomna leta

  • 30. november 1921 – Obrtno‐nadaljevalna šola Domžale (imenovana vajeniška; obstajala do 31. avgusta 1961, ko je ustanovljen Strokovni izobraževalni center Domžale);
  • 1925 – razglasitev Domžal za trg;
  • september 1948 – Usnjarski tehnikum Domžale; za krajši čas tudi vajeniška šola;
  • 1952 – razglasitev Domžal za mesto;
  • 9. september 1956 – Usnjarski tehnikum postane Tehniška srednja usnjarska šola Domžale (TSUŠD); poleg šole tudi Inštitut za usnjarstvo, industrijski obrat, dijaški dom, strokovna komisija za pomočniške in mojstrske izpite usnjarske stroke;
  • 22. avgust 1961 – TSUŠD + izobraževanje galanteristov, zato novo ime, Tehniška srednja usnjarska galanterijska šola Domžale (TSUGŠD) = štiriletna tehniška šola;
  • julij 1969 – Strokovni izobraževalni center Domžale se preimenuje v Poklicno šolo Domžale;
  • 29. marec 1972 – Poklicna šola Domžale se preimenuje v šolo z imenom Poklicna kovinarska in usnjarsko galanterijska šola Domžale;
  • 25. december 1974 – Tehniška srednja usnjarska galanterijska šola se preimenuje v Center srednjih šol Domžale; šoli sta od 1. januarja 1975 priključena dva domžalska oddelka ekonomske šole;
  • 22. junij 1979 – Poklicna kovinarska in usnjarsko galanterijska šola se priključi Centru srednjih šol; nastane novi Center srednjih šol Domžale, ki ohrani staro ime, združuje oddelke nekdanje Tehniške srednje usnjarske in galanterijske šole ter Ekonomske srednje šole in oddelke bivše Poklicne kovinarske in usnjarsko galanterijske šole; usmerjeno izobraževanje;
  • konec 70. let – na Centru srednjih šol Domžale začnejo v usnjarstvu uvajati konfekcijsko smer; pouk poteka na 4 lokacijah – na Ljubljanski 58 (do jeseni 2005 domžalska knjižnica) so oddelki Ekonomske usmeritve, na Ljubljanski 110 (tega poslopja ni več) poteka pouk nekdanje Poklicne kovinarske in usnjarsko galanterijske šole, na Ljubljanski 105 (nekdanje galanterijske in konfekcijske delavnice) praktični pouk kovinarjev – tam je tudi nekaj učilnic in uprava šole, na takratni Cesti talcev 19/A (danes Cesta talcev 12) pa poteka večina pouka nekdanje TSUGŠ;
  • šol. l. 1984 / 85 – na Centru srednjih šol prenehajo izvajati programe ekonomske usmeritve;
  • marec 1985 – Center srednjih šol preneha obstajati, šola naslednica dobi naziv Srednja kovinarska in usnjarska šola Domžale; izobraževanje učencev v dveh usmeritvah – kovinarskopredelovalni in usnjarskopredelovalni
  • 28. oktober 1988 – otvoritev novih delavnic in učilnic za praktični pouk na Ljubljanski 105;
  • april 1988 – dograjen prizidek v pritličju šole na takratni Cesti talcev 19/A (danes 12); pisarne;
  • zač. šol. l. 1989 / 90 – nove učilnice v prizidku; t.i. “nova šola” na Cesti talcev;
  • začetek 90. let – konec usmerjenega izobraževanja; novi programi (obrtni program šolanja);
  • 8. oktober 1992 – Srednja kovinarska in usnjarska šola Domžale dobi ime, ki ga ima do 7. februarja 2002 – Srednja šola Domžale (SŠD);
  • šol. l. 1993 / 94 – poklicno‐tehniško izobraževanje: usnjarskopredelovalni in strojni tehnik;
  • šol. l. 1995 / 96 – začetek izobraževanja v triletnem programu trgovec;
  • 1996 – Srednja šola Domžale vključena v program Phare; 2
  • šol. l. 1997 / 98 – dualni sistem v strojništvu (vajenci);
  • šol. l. 1998 / 99 – poklicno‐tehniško izobraževanje: ekonomsko‐komercialni tehnik;
  • šol. l. 1998 / 99 – v znamenju petdesetletnice tehniškega izobraževanja usnjarjev v Domžalah; v naslednjem šolskem letu ni več vpisa v program Usnjarskopredelovalni tehnik.
  • 7. februar 2002 – sklep o ustanovitvi javnega vzgojno‐izobraževalnega zavoda Srednja šola Domžale (SŠ Domžale) z dvema organizacijskima enotama, in sicer gimnazijo ter poklicno in strokovno šolo;
  • september 2002 – 1. generacija gimnazijcev;
  • šol. l. 2003 / 04 – začetek sodelovanja z različnimi projekti, ki omogočajo prisotnost tujih učiteljev pri pouku; na začetku Comenius s tujim učiteljem pri angleščini, nato obogateno učenje tujih jezikov v sodelovanju z Zavodom za šolstvo, kar je omogočilo tuje učitelje pri pouku italijanščine, nemščine in angleščine;
  • junij 2004 – sklep o priključitvi k triletnemu projektu didaktične prenove;
  • šol. l. 2008 / 09 – praznovanje 60‐letnice šole;
  • od šol. l. 2008 /09 – prenova poklicne šole: prenovljeni izobraževalni programi iz srednjega poklicnega izobraževanja (pri nas programi inštalater strojnih inštalacij, avto serviser, trgovec) in poklicno‐tehniškega izobraževanja (strojni in ekonomski tehnik); to izobraževanje je po novem ovrednoteno s kreditnimi točkami, ki omogočajo večjo primerljivost z izobraževalnimi sistemi evropskih držav;
  • od šol. l. 2008 /09 – posodobitev gimnazijskih programov s prenovo vseh učnih načrtov in v tem okviru številna izobraževanja in projekti z Zavodom za šolstvo ter s Konzorcijem gimnazij: timsko poučevanje, kroskurikularne povezave, uporaba informacijsko‐komunikacijske tehnologije pri pouku – e‐učilnice, interaktivne table, e‐kompetentni učitelji …;
  • šol. l. 2010 / 11 – začetek programa tehnik računalništva;
  • september 2010 – 1. generacija računalniških tehnikov;
  • šol. l. 2010 / 11 – poskusno leto za prehod na informatizacijo spremljanja učnega procesa;
  • šol. l. 2011 / 12 – projekt samoevalvacije s šolo za ravnatelje;
  • od šol. l. 2011 / 12 – informatizacija spremljanja učnega procesa, uvedli smo elektronski dnevnik in redovalnico.

Tanja Stergar