Strokovna ekskurzija in terenske vaje maturantov, ki so opravljali maturo pri predmetu geografija, v slovensko Istro 12. 10. 2021

Srednja šola Domžale že deseto leto sodeluje z UP Fakulteto za humanistične študije z oddelkom za geografijo.

Kot da bi vedeli, da se bo čez nekaj dni zgodilo zaprtje države, smo skupaj uspešno opravili tako terensko delo kot ekskurzijo v slovensko Istro.

14 dijakov iz 4. e in 4. f ter mentorica Petra Dovč smo se z avtobusom ob 7.00 odpeljali iz Domžal. Dijaki so imeli s seboj delovne liste s spletne učilnice in nameščene aplikacije za delo na terenu.

Med vožnjo smo poslušali poročila dijakov o temah, ki so si jih izbrali za predstavitve.

Geografska ekskurzija se je začela na gradu Socerb, kjer se je razprostiral čudovit pogled na slovensko Istro s Tržaškim zalivom ter pristaniškima mestoma Koper in Trst.
Dr. Gregor Kovačič, profesor s fakultete, je z dijaki obnovil znanje o osnovnih fizično in družbenogeografskih značilnostih območja. S pomočjo kompasa so dijaki izmerili azimut Tržaške bolnice in stolnice v središču Kopra. Lahko smo videli pokrajino, kjer se kraški ravnik s tektonsko večkrat pretrganim robom prevesi v gričevnato pokrajino slovenske Istre. Reliefna enota predstavlja kamninsko mejo med višje ležečim apnenčastim Kraškim robom in flišno pokrajino, ki gradi Koprska Brda. Tu so najvišje temperature v Sloveniji in submediteransko podnebje. Zlasti v zimski polovici leta preko reliefne stopnje piha, močan, sunkovit, hladen in suh veter burja, kar smo tudi samo močno občutili.

V nobenem drugem delu Slovenije se niso spremembe državnopolitičnih meja tako močno pokazale v sestavi in selitvah prebivalstva kot v obiskani pokrajini. Narodna sestava je mešana.

Nameravali smo obiskati Luko Koper, vendar nam je epidemija to preprečila.

S Kraškega Roba smo se peljali proti obali mimo naravnega rezervata Škocjanskega zatoka, ki je bil nekoč morski zaliv. Danes pa ima velik ekološki pomen zaradi botaničnih, zooloških in krajinskih vrednot.

Na počivališču pred tržnico sta nas počakali kolegici Branka in Mojca, ki sta razložili, da bodo dijaki s pomočjo spletne aplikacije Input, ki so jo naložili na svoje pametne telefone, izvajali terensko kartiranje stavb v mestu Koper. Dijaki so v paru dobili ulico in v aplikacijo vnašali funkcijo stavb v pritličju in nadstropju. Ko so zaključili z delom so imeli dijaki prosti čas, ki so ga izkoristili tako, da so raziskovali mesto in imeli kosilo.

Sledila je analiza podatkov, ki so jih predstavili asistenti na (UP Fakulteti za humanistične študije) oddelku za geografijo. V pritličju stavb, ki so jih kartirali dijaki je prevladovala stanovanjska funkcija, sledila je trgovska in storitvene dejavnosti. V nadstropju pa so prevladovala stanovanja.

Z avtobusom smo se okoli 13.00 peljali do Strunjana, kjer smo opravili še dve fizičnogeografski vaji.

Pri vaji Geografija morij smo spoznali, da je slovenska obala pomanjšan del rijaške obale. Širše območje je zavarovani kot Krajinski park Strunjan. Laguna Stjuža pa je edina slovenska morska laguna.

Pomembna lastnost slovenskega morja je plitvost. Najgloblja točka je Rt Madona pri Piranu in znaša 37,25 m. Zaradi globoke zajedenosti Tržaškega zaliva v kopno, plitvosti, šibkih morskih tokov in izlivov rek ima slovensko morje svojevrstne lastnosti temperature in slanosti. Dijaki so izmerili temperaturo zraka in morja, vsebnost raztopljenega kisika v vodi ter slanost in te podatke primerjali s podatki oceanografske boje Vida v Piranu.

Geomorfologija obale je zadnja vaja, kjer smo pod Strunjanskim klifom spoznali tip visoke obale. Strunjanski klif gradijo flišne kamnine eocenske starosti, nastale pred 40 milijoni let v globokem morju. Zaradi tektonskega delovanja so se te kamnine dvignile. Fliš sestavlja lapor in peščenjak vmes se pa pojavljajo tudi plasti apnenca.

S pomočjo aplikacije Clinomer in bubble level smo izmerili naklon klifa ter akumuliranega gradiva na plaži. Sledil je zapis s skiciranjem gube na opazovališču ter prav tako izmere in vrednosti nagiba skladov na obeh krilih gube.

V poznih popoldanskih urah smo vrnili v Domžale.

Eden od dijakov je kot zaključek napisal:

»Ekskurzija je me je absolutno pozitivno presenetila. Naučil sem se veliko o slovenski Istri in njenih značilnosti. Ponovili smo fizično zgradbo območja in podnebje, prav tako pa je bilo zanimivo slišati o pestri zgodovini in narodni sestavi tega območja. Lepo je bilo preživeti šolski dan na morju izven turistične sezone. Površje in vreme je povsem drugačno od našega domačega, prav tako pa nas je pošteno prepihala burja, ki je ne bom nikoli pozabil.«

Kratko poročilo napisala Petra Dovč

Domžale, 12. 5. 2021

(Skupno 497 obiskov, današnjih obiskov 2)
Dostopnost